Marmelada iz grenkih pomaranč

Če vam naslov ne zveni zares mamljivo, ni panike, razumem. Nihče si ne želi jesti grenkih pomaranč, ampak v tej marmeladi je toliko sladkorja, da skoraj zagotovo poskrbi za diabetes, zato je grenkoba še kako dobrodošla. Če si torej želite sadne, grenko-sladke poslastice, berite dalje!

Grenke pomaranče niso kakršnekoli pomaranče, gre namreč za posebno sorto. Imenujejo se tudi seviljske kisle pomaranče, na voljo pa so samo kakšen mesec ali dva pozno pozimi/zgodaj pomladi. Načeloma je sicer olup vsakega citrusa grenek, ta sorta pa ima proporcionalno precej velik delež le-tega, zato je posledično tudi bolj grenka. Logično, kajneda.

Če ima že toliko olupa, je vsaj meso sočno in sladko, si upate pomisliti. Žal temu ni tako. Sok je precej kisel, ima pa tudi mnogo koščic, zato v svoji naravni obliki res niso kaj užitne. Uboge reve, si mislite, stvarstvo jim res ni bilo naklonjeno. Kdo bi jih sploh hotel? Ima njihov obstoj sploh smisel?! Ima, brez skrbi. Včasih se lepota (beri okusnost;) skriva na najbolj nepričakovanih mestih, in z malo (oziroma veliko) sladkorja se da rešiti vsak (oziroma vsaj dotični) problem.

Razmerje med mesom in ostalim je, kot vidite, res absurdno!

Spustimo se torej v tehnikalije. Ker imajo te pomaranče veliko olupa, so grenke. Nimajo veliko mesa, imajo pa veliko koščic in pulpe oz. belih membran (fun fact: baje se temu reče albedo!) . Načeloma si le-teh želimo čimmanj, pri marmeladi pa prispevajo pomembno sestavino: pektin. Zaenkrat imamo torej kislino, grenkobo in aromo pomaranče. Če dodamo torej še sladkor, dobimo poln spekter pomarančnega okusa. Sladkor je prav tako pomemben za aktivacijo pektina, ki spremeni tekočino v žele, in s tem je marmelada popolna. Poleg grenkih pomaranč za ta recept potrebujete samo vodo in sladkor (njega sicer precej absurdno količino), pa tudi postopek je precej preprost, zato najbolje, da se kar lotimo recepta, kajneda;

Sestavine:

• grenke seviljske pomaranče (v mojem primeru 4kg)

• sladkor (v mojem primeru 3kg, razložim kasneje)

• voda

• nekaj limon (po želji, za dodatno kislino)

Postopek:

1. Pomaranče razdelimo na tri komponente: razpolovimo jih in ožamemo sok, ki ga damo na stran. Z olupov poberemo membrane oz. albedo ter koščice in jih shranimo. Olupe narežemo na majhne palčke oz. obliko po izbiri. Limone narežemo na majhne koščke z olupom vred, če jih uporabljamo.

Pomaranče razpolovljene…

2. Sok in olupe denemo v lonec in dodamo ravno toliko vode, da bodo olupi pod gladino tekočine. Membrane aka albedo zapakiramo v gazo oz. kuhinjsko krpo in trdno zvežemo v culico, ki jo dodamo v lonec. Vse skupaj zavremo in kuhamo kakšno uro, da se olupki popolnoma zmehčajo.

…in na 3 komponente razdeljene, yo (slab kot slikice, sori :S)

3. Ko so olupki mehki, odstranimo culico in iz nje izstisnemo čimveč goste, lepljive tekočine, ki je skorajda čisti pektin. Zadeva je ekstra vroča, zato prosim za pazljivost. Olupke in tekočino izmerimo oz. stehtamo in dodamo 75% sladkorja glede na dobljeno tekočino. V mojem primeru 4 kg zmesi in 3 kg sladkorja. Quick maths ;)

4. Iztisnjen pektin dodamo zmesi in znova zavremo, da se sladkor stopi in pektin aktivira. Do 100°C pride hitro, da pride do šolskih 104°C, pa traja nekaj časa. Če nimate termometra, lahko gelifikacijo preverite tako, da na krožnik iz zmrzovalnika kapnete tekočino. Če se le-ta naguba ob potegu s prstom, je marmelada pripravljena. Jaz sem zmes spravil do 102°C, in naredil se je perfekten žele. Tudi tukaj ob mešanju pazite, da vas ne preseneti kakšen izbruh vrele sladke tekočine (video zgoraj); takšnih opeklin si ne želite ;)

O takem želeju je govora

5. Ko je marmelada pripravljena, jo prelijemo v čiste, razkužene kozarce poljubne velikosti in trdno zapremo. Ko se ohladi, in če so kozarci pravilno zaprti, bo marmelada zdržala leta, ampak itak jo boste prej pojedli!

Marmelada je res okusna. Sam sicer nisem ljubitelj pretirano sladkih stvari, ampak zaradi v pomarančah prisotne grenkobe in kisline kljub obsceni količini sladkorja ta marmelada to ni. Je intenzivno sadna, sladka in grenka. Še en fun fact: ta marmelada je THE OG marmelada v Veliki Britaniji, od koder je tudi poznana; vsem ostalim marmeladam britanci rečejo džem. Uživate jo lahko po želji; na kruhu, najbolje briošu, tudi v kakšnem pecivu ali piškotih, na vsem, kar gre k popoldanskemu čaju, v glavnem. Pasala bi tudi h kakšnemu sirčku, mogoče tudi v kakšno slano jed (lookin at u, orange chicken)....?!

Svež sourdough, maslo, marmelada. Težko bi bilo bolje!