Jagnječja krača in njeni ostanki
Pred kratkim sem za neko praznovanje pripravil jagenjčkovo kračo. Ker to ni bila edina jedača na voljo, in ker je bil kos mesa kar zajeten, je je precej ostalo. Na srečo je porabljanje ostankov eden izmed mojih ljubših načinov kuhanja, zato sem naumil nekaj načinov, da le-te porabim, in sem se jih odločil deliti, če se kdo izmed vas znajde v podobni situaciji!
Tale prispevek bo vseboval več receptov, zato bom namesto običajnega besedičenja kar prešel na bistvo, naj pa omenim, da lahko te recepte uporabite tudi na drugih vrstah mesa, pripravljenih na podoben način. Jagenjčkovo kračo je moč pripraviti na mnogo načinov. Lahko jo spečemo ˝kot steak˝ oziroma tako, da je še roza, ali pa dajši čas na nižji temperaturi. Jaz sem se odločil za drugo metodo. Torej:
Sestavine:
• jagenjčkova krača
• sol, poper
• začimbe/zelišča po vaši izbiri
Postopek:
1. Kračo dobro nasolimo (prbl. 1% teže mesa) in natremo z ostalimi začimbami po izbiri.
2. Meso vakuumsko zapakiramo in ga damo v vodno kopel (sous vide) na 70°C za približno 12 ur. Če tega nimate, bo v pokriti posodi pečica na nizki temperaturi dosegla podoben učinek. Recimo cca. 4 ure na cca. 150°C, če bi ugibal :)
3. Ko omenjen čas preteče, kračo prestavimo na pekač in jo damo v pečico ali žar na visoki temepraturi (200+°C) in jo zapečemo, da postane hrustljavo zapečena. Nič ne bo narobe, če se podnjo peče krompir, ki ga na koncu zalijemo s sokovi, ki so se nacedili v vakuum vrečko ;)
Krača je torej pripravljena na použitje. Ker je bo verjetno kaj ostalo, v nadaljevanju sledijo predlogi za uporabo.
Enolončnica s čičeriko in jagnjetino
To počasi kuhano meso je kot nalašč za enolončnico oz. kvazi golaž, in ker se je meso že kuhalo dolgo časa, je nared v dokaj kratkem času, ni pa zato nič manj okusno.
Sestavine:
• meso
• čičerika
• čebula, česen
• jušna osnova
• paradižnikov koncentrat, harissa (ali drug pekoč pripravek)
• začimbe: kumina, koriander, garam masala oz. po izbiri
• bučke in češnjev paradižnik (če želite malo vitaminčkov ;)
Postopek:
1. Čičeriko večer prej namočite. Lahko uporabite tudi tisto iz konzerve, če vam primanjkuje potrpljenja oz. sposobnosti načrtovanja.
2. V loncu na olivnem olju prepražite čebulo, da nekoliko karamelizira, nato dodajte česen, paradižnikov koncentrat in začimbe, ter še nekoliko prepražite.
3. Zalijte z južno osnovo, v mojem primeru koncentrat in voda (bonus točke, če ste iz kosti skuhali juho ;), po potrebi solite, dodajte čičeriko in naj se kuha, dokler se ne zmehča, cca. 1 uro. Proti koncu dodajte natrgano meso. Preverite začinjenost, prilagodite po potrebi.
4. Če želite, lahko posebej popečete malo bučk in češnjevega paradižnika, in dodate zadnjih nekaj minut kuhe, da dobi enolončnica še malo svežine.
5. Postrezite z žlico grškega jogurta in flatbreadom ali navadnim kruhom, krompirjem, polento, njoki...
Kar sledi, so v bistvu bolj predlogi, kako uporabiti popečeno meso, kot recepti, zato z njimi ne bom preveč dolgovezil.
˝Jufka˝
Prvi način uporabe je nekaj jufki podobnega. V ponvi poepečemo in pogrejemo jagnjetino, isto storimo s flatbreadom, nakar nanj namažemo baba ghanoush, nadevamo z omenjeno jagnjetino, nekaj rezinami sočnega paradižnika in tanko narezano čebulo. Na vrh malo limoninega soka in lupine, zatarja in mete. Nato vse skupaj stlačimo v usta. Delišs.
Riževa skleda
Na kuhan riž, svež ali pogret v mikrovalovki, nadevamo sledeče: pečeno jajce, popečeno in pogreto jagnjetino, pečen melancan in par rezin svežih kumar (za svežino). Po želji podresiramo z majonezo, na stran kanemo malo kanzurija ali kaj podobno ali bolj pekočega, potresemo s furikake-jem. Storimo isto kot z jufko, torej stlačimo v usta.
Kvazi turška jajca
Na krožnik, namazan z zdravo dozo grškega jogurta, položimo pečena ali (če se vam res da) poširana jajca, ki jih potresemo z ˝ocvirki˝ iz drobno narezane in do hrustljavosti popečene jagnjetine s česnom in čiliji, suhimi ali svežimi. Lahko se pretvarjamo, da je to kao chili crisp. Jajca si privoščimo s flatbreadom ali navadnim kruhom, obe možnosti sta nadvse primerni, da vsebino krožnika pomažemo in jo, kakopak, stlačimo v usta!
P.S.: Če sem slučajno ohranil vašo pozornost do konca prispevka, naj izkoristim priložnost, da še malo zatežim. Meso je super in fajn, še boljše pa je, če ga dobimo/kupimo od lokalnega kmeta, ki je po možnosti še ekološko naravnan. Predvsem pa mesa ne mečimo stran, saj je, kot vidite, možnosti za uporabo toliko, kolikor nam dopušča domišljija. Pa dober tek!
